Veliko ljudi me je spraševalo, kje najdem pogum, da pišem
bloge o tabu temah. Jaz vem, da je pogum v sorazmerju z notranjo močjo. Drugače
pa, ko enkrat nekaj predelaš, na to stvar gledaš iz malo drugega kota. Tudi, če
padem strmo navzdol, vem, da je to samo preizkušnja zame, ki jo s pridom
izkoristim in se iz nje nekaj naučim. Tako kot sem že dostikrat napisala, to je
delo za celo življenje.
STRAHOVI V NAS
Vem, da ima vsak človek kakšen strah. Strah, ki si ga je ali
ustvaril sam ali pa so mu ga ustvarili starši. Seveda je tudi možno, da ga je
strah, ker je preživel kakšno travmo, nesrečo, izgubo bližnjega... dostikrat se
sploh ne zavedamo, česa nas je zares strah. Možno je, da se tega strahu nekako znebimo, ker nas samo hromi.
Zakaj bi nas nekaj dušilo, če to ni potrebno? Seveda je strah del nas, ki so ga imeli že
naši predniki, ampak res ni potrebno, da nam naš hormon kortizol veš čas dela
preglavice.
Posledično ste pod stresom, pritisk vam skoči v glavo,
začne vas boleti glava, trebuh in črevesje in ker vas boli, ste še bolj
nejevoljni. Predihajte, ko pride do kakršnega koli strahu. To vam govorim iz
lastnih izkušenj, res to pomaga, čeprav je preprosto. Najbolj preproste stvari
nam najbolj pomagajo. Bolj, kot komplicirate, slabše je. Mi sami si življenje
zelo zakompliciramo, za brez veze. Zakaj bi si sami povzročali še dodaten
strah? Drugače pa… strah je kakor hladilnik, notri je prazen, a zunaj je velik.
Ljudje imamo različne strahove in ti strahovi so različno močni.
Tudi tukaj se ne primerjate! In prosim, trdno stojite za svojimi prepričanji,
ker vam lahko hitro kdo vcepi strah in ste nato za brez veze nervozni ali celo
tesnobni. V strahu se največkrat pojavlja tudi bolečina, ki vas hromi. Hromi
vas, ker vas nekaj podzavestno ali zavestno boli.
Najbolje je, da ugotovite, kaj je tisto, kar vas boli, ker
potem ne bo več strahu. Bolečina v vas lahko ustvarja blokado čustev, ki
vplivajo negativno na vaše zdravje. Seveda ne govorim o bolečini, ko vas boli kakršen
koli del vašega telesa, ampak govorim o bolečini, ki ni na fizični, ampak na
psihični ravni. Počutite se lahko tako, kot da vam je kdo v srce zabil bodice. Te
bodice se nekaj časa ne premaknejo nikamor! Bodice bodo v vas, dokler ne boste
spustili tega strahu in si preprosto priznali, da vas je strah. Ne si zanikati!
Ampak preprosto ljubite se.
Pojdite notri v ta strah, da boste videli, da ni bav bav in
da ga lahko imate pod kontrolo. Strah vam samo govori, kaj morate še na sebi
urediti, da lahko stopite stopničko višje. Povprašajte se in se začutite in ne
pozabite, vse se da urediti. Hitro boste ugotovili, da si večino strahu
ustvarjate sami in postali boste notranje močnejši. Na življenje boste gledali
kot na nekakšen preizkus in tok vas bo popeljal naprej.
NOTRANJA MOČ
Hhh, zdi se mi, da sem to notranjo moč, ki sem jo iskala pol
življenja, končno občutila. Ratalo mi
je, torej lahko rata vsakemu izmed vas!
Najprej si zaupajte in bodite kar ste! Vsak nosi v sebi
lučko, ki nikoli ne ugasne. Imate jo, ampak je mogoče še niste našli! Tudi, če
je ugasnila ta lučka, se jo da prižgati nazaj, seveda z dosti volje in truda in
poguma. Pojdite globoko vase, da se začutite. Ko boste začutili svoje srce,
svoje organe, boste našli en del notranje moči! Le začutiti se morate. Saj
razumete, kako vam je lažje, ko npr. hodite v naravi, srkate to naravno
energijo, začutite njeno moč, poslušate veter, ptice ali celo kapljice dežja.
Ja, to vam govorim, tukaj je popolnoma enako, samo da ste vi narava in
poslušate svojo dušo. Slišite vsa svoja čustva in se začutite. Kar naenkrat
dobite še en delček svoje moči, ker se poslušate.
Ne se prilagajati drugim samo zato, da vas spoštujejo. S
takimi ljudmi stran v življenju. Taki ljudje vam jemljejo energijo in moč. Postavite si meje, ker tako se boste občutili,
da ste nekaj vredni. Prav ponosni boste nase, kaj lahko naredite z malimi
koraki. Z malimi koraki lahko pridete do notranje moči. To govorim iz izkušenj,
ker dokler jaz nisem prišla do terapevtke, nisem imela moči reči ne ali pa se
postaviti zase. Ja, je res, nisem se imela toliko rada, ampak tudi notranje
moči nisem imela.
Ena izmed pomembnih
stvari je, da odpustite za vse za nazaj in za naprej. Da odpustite tako sebi,
kakor ljudem, ki jim do zdaj niste mogli odpustiti. Tudi vem, da za odpuščanje
potrebujemo čas, tako kot za vse. Najtežje je odpustiti sebi, ker morate
predelati bolečino, ki si jo ustvarjate ali, ki je bila ustvarjena tekom let (o
tem več v naslednjem blogu).
Ko se postavite zase, se imate rajši, si malo odpustite in
drugim, ko postavite meje in ko se začutite in razumete približno, kdo ste, vas
ta notranja moč kar naenkrat pocuka za rokav. Vi jo tako močno začutite, kot bi
po 20 letih videli svojega najboljšega prijatelja. Kar nasmejite se in eno
breme vam pade v zemljo. Takrat se hkrati popolnoma uredi tudi par stvari, ki
se prej niso mogle urediti.
Dobite moč in kar naenkrat se tako postavite zase, da ne
prevzamete več strahu od drugih, da preprosto stojite za svojimi stališči. Ti
procesi so med seboj zelo povezani, zato je malo težko opisati po vrstnem redu,
ker ga pravzaprav ni. Tukaj moramo vklopiti tudi svojo intuicijo in se začeti
poslušati.
Ta korak, da stopiš direkt v svoj strah in tam spoznaš svojo
moč, ni preprost, ampak povem vam, splača se. Poskusite.
Živa Bombek :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar