Verjetno ste že veliko ljudi srečali, ki so bili v vlogi
žrtve, tudi jaz sem bila med njimi. Ali ste vi med njimi? V vlogi žrtve smo
takrat, ko se nikakor ne moremo pobrati gor. S tem mislim, da ne vidimo
rešitve. Da se začnemo smiliti sami sebi in tiste naše riti ne premaknemo
nikakor. Čeprav je rešitev, je ne rešujemo. Vsem govorimo, kako nam je hudo,
čeprav nam sploh ni hudo. Tisti ljudje govorijo vedno negativno, sploh ne
vidijo nič dobrega v določeni situaciji.
Vidijo samo slabo. Največja scena tukaj pa je ta, da ta oseba sploh ne vidi ali
noče videt, da je v vlogi žrtve. Mislim, da se takšna stvar lahko zgodi
vsakomur. Enim pogosteje kot drugim. Saj razumete, ljudje smo različni. Ko to
opazimo, moramo le pravilno odreagirati.
ČRNI TEDNI
Verjamem pa, da je te dni veliko ljudi, ki so v vlogi žrtve.
Smo na nekakšni preizkušnji. Ali vidimo v tej situaciji kaj beline? Smo na
preizkušnji, koliko smo osebnostno zrastli. Sami vi se lahko odločite, kako jo
boste gledali. Enkrat sem nekje slišala stavek: ''Ko pogledaš nekoga v oči in
vidiš njegovo dušo, se lahko samo ti odločiš, kaj vidiš.'' Ali boste v vlogi
žrtve gledali vsak dan to črnino in se smili sami sebi ali pa se iz te situacije
nekaj naučili? Verjetno se vam sploh ne sanja, kaj lahko ta čas naredite
predvsem na sebi. Lahko končno spoznate sebe in se začutite. Lahko pa vsak dan
še naprej gledate poročila, vidite črnino in se smilite. Odločitev je v vas
samih. Zbudite se!
ALI PA…
Zdaj verjetno vidite vi mene kot nekoga, ki mu je vseeno in
krši pravila. No, motite se. Prav tako sem doma, ven grem samo v gozd, je pa
res, da sem vzela ta virus kot preizkušnjo, ki mi je pač dana. Preizkušnjo, ki
jo pač imam v tem življenju. Verjamem, da vas skrbi za službo, da ne veste, kaj
bi delali. Da vas skrbi, kaj bo. Saj ste vendar ljudje, vas razumem, ampak naj
vas ne skrbi, ker v življenju se vedno vse nekako uskladi. Dajte se malo
spomniti, ko ste bili otrok, ko vas je kaj skrbelo, pa vas je nekdo objel in
strah je minil. Tako je tukaj, če boste zaupali, vas bo objelo življenje. Strah
vam samo znižuje frekvenco avre in potem še zaradi tega res zbolite. Umirite se.
Včasih se je potrebno ustaviti. Pojdite v gozd, se ustavite in samo opazujte z
vsemi čuti. Kmalu boste ugotovili, da ptički še naprej čivkajo, rastline
rastejo, veter piha in vi se boste samo umirili. Meditirajte in smejte se. Pojdite
na sonce in vas bo svetloba preprosto objela in vam bo bolje. Začutite svoj
srčni utrip in se zahvalite za vse preizkušnje, za dobre in za slabe. Zahvalite
se za streho nad glavo, za vodo, za hrano, za zdravje… Iz vsake dane situacije
se lahko nekaj naučimo, ne pozabite tega. Pa brez smiljenja. :)
VLOGA ŽRTVE PO TRAVMI
Spregovorila bi še o vlogi žrtve, ki se lahko pojavi po
travmi in se tega sploh ne zavedamo. Jaz sem bila kar nekaj let v tej vlogi in
tega sploh nisem vedela. V življenju se mi je toliko stvari na enkrat zgodilo,
da sem padala samo dol in v vsaki stvari sem videla samo slabo. Dostikrat sem
nekako morila ljudi, da nisem okej, da mi je hudo, da več ne zdržim tukaj… Res
mi ni bilo ravno udobno, ampak nisem vedela, da je to vloga žrtve. Hotela sem
se pobrati gor, a vedno me je nekaj tiščalo dol in to je bilo to. Prav vzame ti
moč, da bi lahko poletel in nehal delati neumnosti. S tem se vrtiš v krogu,
dokler ti en to ne omeni oz. dokler tega zares ne ugotoviš in začutiš.
Verjemite mi, iz tega se ni lahko pobrati, še zdaj me včasih ujame, pa tega
sploh ne vem. Ampak zdaj vsaj vem, kako odreagirati in kako grem iz nje ven.
Ko je meni terapevtka rekla, da se delam žrtev. Hah. To se
še zdaj spomnim. :) Mi
je rekla, da mi zdaj sploh ni tako hudo in da se naj neham delat žrtev. Moj
odziv je bil sledeči. Najprej sem si mislila, da se je še ona postavila proti
meni, da me sovraži, da ji nič ne pomenim, da sem kup smeti itd. Meni ni bilo
nič jasno. Popolnoma nič. Terapevtka je dobro odigrala to vlogo, bila je resna
in besedno me je spravila v kot. Res dobro je odigrala to resnost! Mislim, da
edino tako lahko nekomu dopovemo te stvari. V meni se je postavila po konci
trma in od trme nisem jokala. Terapevtko sem zasovražila, tako sem bila jezna
nanjo, da je to čutila. Bila sem jezna na cel svet. Bila sem zeloooo besna.
Nato pa je sledil čez par dni preobrat. Ko sem opazila, da mi je želela samo
dobro, sem se celotni situaciji zelo nasmejala. Komaj tedaj sem videla, da
sploh nisem nekaj let videla realne situacije v svojem življenju. Kot da so mi
takrat padla dol očala, ki so mi prikazovala vlogo žrtve. Za to, kar sem takrat
opazila, se neizmerno zahvaljujem.
Nato se sčasoma naučite, da sami opazite, ko ste v vlogi
žrtve. Naučite se tudi, kaj naredite, ko se ulovite. Tudi to ne gre iz danes na
jutri. Lahko bi omenila, da je ta vloga žrtve kar vztrajna. Lahko se zgodi, da
boste en teden v vlogi žrtve, pa tega sploh ne boste ugotovili, ko boste, pa
nekako obrnite te misli. Nekako poskusite to situacijo pogledati iz drugega zornega
kota. Tukaj zelo pomaga, da se začnete zahvaljevati za vodo, za hrano, za hišo…
Ker nato vidite, da vam gre v resnici čisto v redu. Tukaj rabite veliko časa in
potrpljenja nad sabo. Seveda se tudi tukaj lahko zverzirate in počasi ta vaša
prijateljica neha vsiljevati svoj pogled na svet. Dobite moč in počutite se
boljše!
To je to za ta blog, lepo se imejte te dni in se beremo naslednjič.
Živa Bombek :)
O Živa, hvala za taksno iskrenost in sprejemanje ali karkoli ze to je, da si upas pisati o teh grenkih sadezih zivljenja in to deliti z ljudmi 🕊
OdgovoriIzbrišiZdravo.
IzbrišiNi zakaj. :) Pa še kdaj.
Samo naši grenki adeži so lahko tudi sladki sadeži.
LP. Živa