Ljudje nismo roboti, imamo čustva
in zato vam tudi pišem. Pišem predvsem za sebe in delim z vami. Vem, da današnja
tema, tabu tema, ampak morate vedeti, da niste sami. Verjemite, da ima tesnobo
ali aksijozno stanje vsaj vsak 5 človek. Ja to je dobesedno 1, 2, 3, 4 in
tesnoba/anksijoznost, tako da to ne bi smela biti tabu tema. Verjetno je tabu
tema zato, ker ljudje ne znajo kako bi odreagirali, ko jo imajo ali pa, da ne
vejo kaj jim sporoča. Predvsem strah je tukaj prisoten.
Med njimi sem tudi jaz, ampak
sedaj že vem, kaj mi je želela sporočati. Tesnoba je naša prijateljica. To
ugotovimo takrat, ko vemo zakaj se pojavi. Še pred približno pol leta sem imela
redne tesnobne napade in celi čas, sem bila nervozna. Sploh nisem vedela, da je
našo naravno stanje ne nervozno stanje. Ali si lahko predstavljate milino v
sebi in se začutite?
Zdi se mi, da je tesnoba posledica anksioznosti. Takrat se nam zdi, kod da je preveč za nas kod, da ne
moremo dalje, se začnemo tresti, eni kričijo, nekaterim je od sile slabo,
dobijo mravljince, težko dihamo in podobne stvari. V glavnem zelo neprijetno,
če se ti to zgodi v javnosti. No meni je bilo zelo nelagodno, takrat nisem
vedla kaj bi s sabo.
Anksiozno stanje se pa pojavi
takrat, ko nam nekaj ne ugaja. Enim ne ugaja množica ljudi (tukaj sem tudi
jaz), spomini iz preteklosti in podobno. Vem, da travme velikokrat na nas
vplivajo tako, da smo anksiozni celo življenje pa tega prvo sploh ne vemo. Jaz
sem tudi imela velike probleme z nespečnostjo, no to imam še dan danes včasih.
Kako pokazati zobe tesnobi in
anksioznosti?
Ko se meni pojavi tesnoba ali
ansioznost si predstavljam, da gre po meni čisto bela svetloba in vdihujem ter
jo začutim v vsaki celici posebej. Vdihujem tako, da gre dobro noter in slabo
ven. Ja vem, kaj si mislite, kaj je zdaj to? Jaz tudi na začetku nisem verjela,
da to pomaga. To pomaga bolj kot si mislite. :) Svetloba nas napolni s pozitivno energijo.
Če se želimo za vedno znebiti
tega stanja moramo veliko delati na sebi. Tu ni čarobne paličice, da bi rekli
čarobno besedo in bi vse minilo. Žal ni tako. Moramo pa si podariti tudi čas.
Prvo moramo razrešiti naše travme, da lahko nato počasi razrešimo tesnobe in
nervozno stanje. Povem vam, da to ni enostavno, ampak prosim ne se ustrašiti.
Tukaj strah samo ohromi celo zadevo. Ni potrebno, da vas je strah. Mene je
strah, ko to delim z vami. Ni potrebe, da vas je strah, ko odkrivate svojo
notranjost.
Preko najhujše zadeve
predelovanja lahko gremo kar precej hitro, če imamo ob sebi osebo, ki nam
pomaga in ji zaupamo. Ampak mislim, da je najhujše,
ko se počutimo, da smo brez moči in ko mislimo, da smo sami. Ko imamo pomoč, že
nekako gre. Hvala Marjana za tvoj trud. :)
To je delo za celo življenje, ni
potrebe, da vas hromi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar