Ste že slišali za cono udobja? Kaj sploh to je? Je to zame
ali za vas sploh pomembno? Pomembno je toliko, kot mislite in čutite, da je
pomembno. Lahko vam je nič ali veliko, za to se morate sami odločiti. Cona
udobja je prisotna pri vseh nas. Vsi ljudje imamo cono udobja in včasih moramo
stopiti ven, da kaj ustvarimo na tem planetu. Trenutno sem jaz stopila ven, ker
sem vam napisala tale blog, čeprav mi je še vedno malo neprijetno pisati. Ampak
pri tem dejansko uživam.
CONA UDOBJA
Cona udobja je takrat, ko vam je prijetno v življenju ali pa
tudi ne. Takrat, ko se počutite varno. Ko imate stvari nekako pod kontrolo. Ko
imate nekakšne dnevne ritualne vzorce. Ko vas nič ne skrbi, greste v službo
(čeprav vam ne ugaja), pridete domov, pazite otroke itd. V glavnem nekaj, kar
se dogaja dnevno.
In zaradi tega si veliko ljudi ne upa stopiti iz nje, ker
jim tam ugaja. Posledično ne upajo storiti kaj novega v življenju, sproti pa se
jim ne da. Zakaj bi se jim pa dalo? Ja, to pa je drugo vprašanje. Ali ni bedno
v življenju vsak dan ponavljati teh vzorcev, čeprav se v tem ne počutite
ugodno. Ljudi je strah. Strah jih je zato, ker ne vejo, kaj je na drugi strani
te cone. In rajši ne naredijo popolnoma nič.
Torej zdaj, ko je virus, se bojite, kaj bo. Kaj bo glede
služb itd. Strah vas je, ker ne veste, kaj bo čez mesec. A mislite, da vem jaz?
Tudi jaz ne vem, s tem se nekako ne obremenjujem. Zdaj imate priložnost, da
stopite iz te cone. Vedite, za vse je nekaj dobro! Ni vse črno, kar se zgodi
proti vašim pričakovanjem. Zdaj imate končno čas, da naredite nekaj, za kar
niste imeli časa (niste si ga vzeli). Zdaj imate priložnost, da stopite vase,
poglejte kaj si želite in nehajte razmišljati, kaj bo čez en mesec, ker tega ne
ve nihče. Nehajte se bati, če niste v coni udobja. Zamenjajte službe, rišite,
fotografirajte, meditirajte, pojdite v naravo, premislite in predvsem, ustavite
se. Mislite pozitivno, ker negativizem vas bo pokopal. Strah vam ne bo dal
popolnoma nič! Dal vam bo boleč trebuh in drisko. Tega pa verjetno nočete? Strah,
stran, takoj!
Veliko ljudi ne stopi iz tega in so še naprej tesnobni,
anksiozni, depresivni, ker se tam počutijo varno. Še naprej ponavljajo te
vzorce in ne naredijo popolnoma nič. Ne uresničijo svojih sanj, ker mislijo, da
je faks, služba in denarni dobiček na prvem mestu. Mar je res? Jaz sem tudi
tako prvo mislila, tudi jaz sem bila ta ovčka, ki si ni upala popolnoma nič. Tudi
jaz sem mislila, da je šola bolj pomembna kakor moje zdravje, vse sem dala v to
šolo. Čez nekaj mesecev sem ugotovila, da šola ni vse. Zdaj mi je dobesedno na
prvem mestu delo na sebi in da se jaz počutim okej v smislu, da skrbim zase.
Pogosto hodim iz cone udobja, ker vem, da sem takrat najbolj produktivna. No
probajte enkrat, boste presenečeni.:)
Npr. vzemite si dopust in pojdite v naravo za celi teden.
STRAH, TESNOBA, DEPRESIJA, ANKSIOZNOST
Kako si lahko pomagam? Ko vas prime strah ali kaj podobnega,
si predstavljajte, da po vas teče čisto bela svetloba. Vdihnite jo in izdihnite
vse, kar vam ne ustreza. Vdihujte dobro in izdihujte slabo. To vajo lahko
ponavljate večkrat na dan. Ne more vam škoditi. Verjamem, v teh dneh sploh
empatom (visoko senzibilnim ljudjem) ni enostavno, ker še čutimo kolektivni
strah. Če ste nervozni, vam bo pomagalo to, da vdihujete svetlobo in s kratkim
krikom daste ven (to sem včeraj preizkusila prvič, počutila sem se dobro). Priporočam, da si predstavljajte, da po vas
teče vijolični plamen (ki gre od nog preko glave) in očisti vse skrbi, ki jih
imate. Priporočam, da takrat, ko si to delate, rečete nežno, ker je to zelo
močna energija, ki očisti in transformira vse. :)
Priporočam, da ste vsak dan v naravi, če se le da. Pojdite v
gozd, ob potok, na travnik in samo bodite tam. Voda nas očisti! Čim manj berite
novice, ker vam vzbujajo samo strah. Ne berite komentarjev pod novicami, ker
ljudje pišejo kar nekaj, vas razjezi in gredo v grob vaše minute miru, za
katerega menim, da si ga vsi želimo. Glasba meni zelo pomaga te dni. Kitara mi
je postala največja prijateljica. Delajte nekaj, kar že dooolgo niste in smejte
se zraven! Bodite to, kar ste!
KAJ SI MISLIJO DRUGI?
Verjetno vas je v podzavesti strah izstopiti ven iz tega
kroga, cone udobja, ker se bojite, kaj bodo rekli drugi. Ker potem se boste
verjetno počutili kot črne ovce med belimi ovcami? No, povem vam eno skrivnost:
vseeno je, kaj si mislijo. Vsak na določeno zadevo drugače odreagira, nihče ni
popolnoma enak. Moja babi reče: ,,100 ljudi, 100 čudi!². Mislim, da ima vsak drugačen
namen pustiti neki pečat na tem planetu. Vedite, da ste se rodili z namenom.
Naj vas ne skrbi, kaj si mislijo drugi, čeprav vem, da je lažje govoriti to,
kot narediti. Upajte si!
Se bojite, da se vam bodo smejali? Če se to zgodi, potem se
vam smeji v glavo otrok, ki vam je zavisten, da si upate. Se bojite, da boste
izgubili prijatelje? Super, namesto vas bodo opravili to nalogo! Vedite, bolje
je imeti malo dobrih prijateljev, kakor veliko slabih.
Pokažite, da imate moč in začnite uživati tam, kjer vaša
duša hrepeni. Zdaj imate priložnost! Ne več samo govoriti, da ste v redu, ko
niste. Ne lažite sami sebi.
ZA KONEC PA ŠE…
Pred leti mi je najboljši učitelj iz osnovne šole po imenu David Bedrač povedal to lepo misel, ki jo vem še zdaj. Povedal mi je: >>Ljudje smo energije, tako vsaj verjamem jaz in dobre energije se preprosto čutijo. Ne potrebujejo besed, ne potrebujejo povedi.<<
Se beremo naslednjič…
Živa Bombek :)
Hvala Živa,šla sem iz cone udobja,"hude cone"udobja..vsaka stvar se zgodi znamenom..in zgodilo se je..zgodil se je kmalu tudi virus..iz ene cone stopiš sam,čas zase ti ponudi "virus"
OdgovoriIzbrišiParodija..znajdi se..najteže je priznati sebi da te je strah,ne strah smrti ampak strah za najbliže,strah od posledic ko stopiš iz cone udobja. Nočem strah,nikoli me ni bilo strah straha,lažje prenašam bolečino..očitno bom mogla rasčistiti svojo podzavest..drugi so odprli "pandorino skrinico" v meni,očitno bom mogla ugotoviti kdo sem,očitno pomalem prihaja čas zame..kako,kdaj,kdo mi bo pomagal,me naučil.. koga bom "potegnila" ven..
Zdravo.
IzbrišiHvala za komentar. Ja vsaka stvar se zgodi z namenom. Uf, razumem jaz sem tudi šla iz kar velike cone udobja, ampak zdaj vem, da je to okej. Kar koli se bo zgodilo je okej. Verjemite v tok življenja, da ima vse namen. Ko boste videli, da je skos okej, boste bili v sebi noter pomirjeni.
To delo na sebi je celo življnsko delo.Vedno imamo neke izive, vsak dan. Morate vedeti, da če ne bi imeli izivov bi bilo prav bedno.
Vi se morate odličiti, da boste stopili v to in spoznali sebe. Samo vi, nihče drug. Vi imate samo nekoga, ki vas dobro vodi, ki vas razume/občuti. Ker, ko vas ne razume vam ne more nič. Pojdite v to pot in spoznajte sebe! Noben vam tega ne preprečuje! :)
Če želite, lahko preberete še druge moje bloge. Pišem predvsem o osebnostni rasti.Ker, da to nekateri ljudje rabite.
Užiajte.