UKLEŠČENI V KLETKI – VLOGA ŽRTVE

Verjetno ste že veliko ljudi srečali, ki so bili v vlogi žrtve, tudi jaz sem bila med njimi. Ali ste vi med njimi? V vlogi žrtve smo takrat, ko se nikakor ne moremo pobrati gor. S tem mislim, da ne vidimo rešitve. Da se začnemo smiliti sami sebi in tiste naše riti ne premaknemo nikakor. Čeprav je rešitev, je ne rešujemo. Vsem govorimo, kako nam je hudo, čeprav nam sploh ni hudo. Tisti ljudje govorijo vedno negativno, sploh ne vidijo nič dobrega v določeni  situaciji. Vidijo samo slabo. Največja scena tukaj pa je ta, da ta oseba sploh ne vidi ali noče videt, da je v vlogi žrtve. Mislim, da se takšna stvar lahko zgodi vsakomur. Enim pogosteje kot drugim. Saj razumete, ljudje smo različni. Ko to opazimo, moramo le pravilno odreagirati.

ČRNI TEDNI

Verjamem pa, da je te dni veliko ljudi, ki so v vlogi žrtve. Smo na nekakšni preizkušnji. Ali vidimo v tej situaciji kaj beline? Smo na preizkušnji, koliko smo osebnostno zrastli. Sami vi se lahko odločite, kako jo boste gledali. Enkrat sem nekje slišala stavek: ''Ko pogledaš nekoga v oči in vidiš njegovo dušo, se lahko samo ti odločiš, kaj vidiš.'' Ali boste v vlogi žrtve gledali vsak dan to črnino in se smili sami sebi ali pa se iz te situacije nekaj naučili? Verjetno se vam sploh ne sanja, kaj lahko ta čas naredite predvsem na sebi. Lahko končno spoznate sebe in se začutite. Lahko pa vsak dan še naprej gledate poročila, vidite črnino in se smilite. Odločitev je v vas samih. Zbudite se!

ALI PA…

Zdaj verjetno vidite vi mene kot nekoga, ki mu je vseeno in krši pravila. No, motite se. Prav tako sem doma, ven grem samo v gozd, je pa res, da sem vzela ta virus kot preizkušnjo, ki mi je pač dana. Preizkušnjo, ki jo pač imam v tem življenju. Verjamem, da vas skrbi za službo, da ne veste, kaj bi delali. Da vas skrbi, kaj bo. Saj ste vendar ljudje, vas razumem, ampak naj vas ne skrbi, ker v življenju se vedno vse nekako uskladi. Dajte se malo spomniti, ko ste bili otrok, ko vas je kaj skrbelo, pa vas je nekdo objel in strah je minil. Tako je tukaj, če boste zaupali, vas bo objelo življenje. Strah vam samo znižuje frekvenco avre in potem še zaradi tega res zbolite. Umirite se. Včasih se je potrebno ustaviti. Pojdite v gozd, se ustavite in samo opazujte z vsemi čuti. Kmalu boste ugotovili, da ptički še naprej čivkajo, rastline rastejo, veter piha in vi se boste samo umirili. Meditirajte in smejte se. Pojdite na sonce in vas bo svetloba preprosto objela in vam bo bolje. Začutite svoj srčni utrip in se zahvalite za vse preizkušnje, za dobre in za slabe. Zahvalite se za streho nad glavo, za vodo, za hrano, za zdravje… Iz vsake dane situacije se lahko nekaj naučimo, ne pozabite tega. Pa brez smiljenja. :)

VLOGA ŽRTVE PO TRAVMI

Spregovorila bi še o vlogi žrtve, ki se lahko pojavi po travmi in se tega sploh ne zavedamo. Jaz sem bila kar nekaj let v tej vlogi in tega sploh nisem vedela. V življenju se mi je toliko stvari na enkrat zgodilo, da sem padala samo dol in v vsaki stvari sem videla samo slabo. Dostikrat sem nekako morila ljudi, da nisem okej, da mi je hudo, da več ne zdržim tukaj… Res mi ni bilo ravno udobno, ampak nisem vedela, da je to vloga žrtve. Hotela sem se pobrati gor, a vedno me je nekaj tiščalo dol in to je bilo to. Prav vzame ti moč, da bi lahko poletel in nehal delati neumnosti. S tem se vrtiš v krogu, dokler ti en to ne omeni oz. dokler tega zares ne ugotoviš in začutiš. Verjemite mi, iz tega se ni lahko pobrati, še zdaj me včasih ujame, pa tega sploh ne vem. Ampak zdaj vsaj vem, kako odreagirati in kako grem iz nje ven.

Ko je meni terapevtka rekla, da se delam žrtev. Hah. To se še zdaj spomnim. :) Mi je rekla, da mi zdaj sploh ni tako hudo in da se naj neham delat žrtev. Moj odziv je bil sledeči. Najprej sem si mislila, da se je še ona postavila proti meni, da me sovraži, da ji nič ne pomenim, da sem kup smeti itd. Meni ni bilo nič jasno. Popolnoma nič. Terapevtka je dobro odigrala to vlogo, bila je resna in besedno me je spravila v kot. Res dobro je odigrala to resnost! Mislim, da edino tako lahko nekomu dopovemo te stvari. V meni se je postavila po konci trma in od trme nisem jokala. Terapevtko sem zasovražila, tako sem bila jezna nanjo, da je to čutila. Bila sem jezna na cel svet. Bila sem zeloooo besna. Nato pa je sledil čez par dni preobrat. Ko sem opazila, da mi je želela samo dobro, sem se celotni situaciji zelo nasmejala. Komaj tedaj sem videla, da sploh nisem nekaj let videla realne situacije v svojem življenju. Kot da so mi takrat padla dol očala, ki so mi prikazovala vlogo žrtve. Za to, kar sem takrat opazila, se neizmerno zahvaljujem. 

Nato se sčasoma naučite, da sami opazite, ko ste v vlogi žrtve. Naučite se tudi, kaj naredite, ko se ulovite. Tudi to ne gre iz danes na jutri. Lahko bi omenila, da je ta vloga žrtve kar vztrajna. Lahko se zgodi, da boste en teden v vlogi žrtve, pa tega sploh ne boste ugotovili, ko boste, pa nekako obrnite te misli. Nekako poskusite to situacijo pogledati iz drugega zornega kota. Tukaj zelo pomaga, da se začnete zahvaljevati za vodo, za hrano, za hišo… Ker nato vidite, da vam gre v resnici čisto v redu. Tukaj rabite veliko časa in potrpljenja nad sabo. Seveda se tudi tukaj lahko zverzirate in počasi ta vaša prijateljica neha vsiljevati svoj pogled na svet. Dobite moč in počutite se boljše!

To je to za ta blog, lepo se imejte te dni in se beremo naslednjič.

 

Živa Bombek :)