V teh dneh se veliko piše in govori, o družbi ter o spolnih zlorabah. Zdi se mi, da je to že skoraj na kolektivni ravni. Pogovarjajo se na ulicah, barih in še kje. Včasih se mi zdi, da nam že mesec december pomaga k temu, da zaključimo eno poglavje (katero koli) in gremo naprej. Ampak vprašanje je, če ste pripravljeni iti naprej? Ali bi se rajši še vedno držali starih zgodb in energij? Seveda je to lažje, a počasi se je potrebno odlepiti od starih vzorcev ali dejanj in iti z življenjskim tokom naprej. Seveda to niti približno ni lahko. Je zelo težko, zahteva ogromno energije in rabi ogromno poguma. Na nas (družbi) je, da tukaj nekaj spremenimo. Ko že mislim, da nam gre kot družbi bolje, se hitro postavim na realna tla in vidim, da se še vedno ni spremenilo nič. Pogosto imam v mislih stavek: Glej kaj sem že vse naredila (podobno je v družbi, le tukaj gre počasneje in težje).
SOOČENJE
Nekako sem upala pri sebi, da moja duša, telo in um ne bodo imeli potrebo po soočenju. Niti nisem razmišljala o tem o teh stvareh. To me sploh ni zanimalo. Zazdelo se mi je, da ta del niti ni tako pomemben zame. Mogoče nisem o tem razmišljala, ker me je bilo strah. No, definitivno strahu je bilo ogromno! Poguma pa takrat premalo.
Nekako sem čez noč videla, da imam željo za ta podvig. Bila je možna želja, ki je kakor zgleda nekaj časa dozorevala v meni. Strah me je bilo, a želja je rastla in rastla. Glede poguma, sem pa vedela, da je tam kjer nas najbolj boli. Tudi sama sem si velikokrat postavila vprašanje zakaj? Preprosto ni bilo odgovora, a vedela sem, da ga ne rabim imeti za vse. Nekako sem sledila sebi in svoji intuiciji. Popolnoma sem si zaupala!
Tako močne pozitivne čustvene stvari kot je bilo soočenje, še nisem doživela v življenju. Dokler tega človek ne doživi, ne more verjeti, da je lahko tako močno. Lahko rečem, kar malo »noro« in pogumno. Seveda se tukaj predvsem žrtev bori s strahovi v sebi, s preteklikom in sedanjikom. Na površje preidejo močna čustva katera te zmedejo. Ne izgubite glave! Dobro se prizemljite. Lahko pride tudi panika in še kaj. A to bo bil še najmanjši problem ta trenutek.
Ko greste na ta določen kraj ali jih pokličete na telefon (a predlagam, da se soočite v živo, ker vidite mimiko telesa) si predstavljate, da ste veliki in brezmejni. Nekje sem prebrala, da bi imeli zraven predmete, ki vas spominjajo na sedanjik, jaz sem izkoristila kar vreme. Ni nujno, da greste tja sami, lahko vas kdo spremlja. Ne pozabite, vi vodite zadevo, niste več otroci.
V kolikor se želite soočiti s člani družine, ki vam ne verjamejo in nimajo nič z zlorabo, sem mnenja, da s tem ni nič narobe! Pravzaprav je to v redu, ker potem več ne boste živeli v laži in boste vedeli, kdo vam verjame in kdo ne. Velika verjetnost je, da vas bodo tudi oni hoteli stisniti na rob in dati krivdo na vas ter rekli, da ste si izmislili. Vprašajte jih direktno kar želite od njih izvedeti in povejte kar vam leži na duši. Priporočam, da tudi tukaj nimate pričakovanj ali želja. Vsa soočenja so težka in po soočenju se spremeni življenje, če pozneje zapremo določena vrata smo s tem naredili veliki korak pri predelovanju travm. Žalostno je, da še vedno veliko večino ljudi verjame storilcu, žrtvi pa ne. A vas to naj ne zmede! Pojdite naprej po svoji poti! Videli boste, da vam veliko ljudi ne verjame, kljub vsemu vam verjame dovolj ljudi za vaš napredek. Ustvarite si ta krog dobrih ljudi. Maš to!
PO SOOČENJU
Lahko pride do praznine v telesu, do jeze, besa, joka žalosti, razočaranje, strahu, nelagodja…in tudi lahko zbolite. Definitivno se vam zmanjša nadledvična žleza, zaradi povečanega adrenalina. J To so težka bremena, ki niso lahka. Po tem lahko imate obdobja spanca, ne spanca, nočnih mor, alergij in še česa. Najpogosteje pa je, da se kar bojite, da bodo vaši dragi ljudje ali vi kar umrli. Povem vam, kar tako to ne gre. Ta občutek pride zato, ker en del vas si je zelo želel to narediti en del vas se je bal. Ko ste bili otroci, so vam grozili, da če komu zaupate kar se vam je zgodilo, bodo kar vsi umrl in vam bo razpadla družina ali ljudje, ki jih imate radi…
Te občutke si vzamemo kot nekaj normalnega, ki bo prišel po soočenju. Naj vas ne skrbi ne bodo vsi pomrli okoli vas. En del vas bo le pustil bolečino, tam kamor spada. Torej pri storilcih.
Po soočenju ni nujno, da preidejo le slabi občutki ampak tudi zelo dobri. Pride do globokega olajšanja, veselja, joka veselja, boljše zaupanje vase, da stvari jemljete manj osebno, boljša samozavest… predvsem ponosni boste nase, da ste to izpeljali.
ŽIVLJENJE SAMO TE PRIPRAVI NA TA TRENUTEK
Ko pogledam nazaj, se mi zdi, da me je samo življenje pripravilo na to soočenje. Prebrala sem točno določene knjige, ki so mi zdaj pomagale. V glavo so se mu vtisnili točno določeni stavki, ki sem jih potrebovala. V življenje so stopili točno določeni ljudje. Točno določeni ljudje mi verjamejo in me spodbujajo. Odločilni je bil tudi zadnji športni trening. Ljudje okoli mene so dajali popolnoma prave stavke in vprašanja, ki sploh niso imeli veze z mano a so me spodbudili k temu dejanju.
Vse v življenju je ključ in ključavnica. Učitelj pride takrat, ko smo mi pripravljeni, da gremo naprej.
ZA RAZMISLEK
Soočenje s storilci ni potrebno za razrešitev travme! Malo žrtev se s tem sooči in prav tako živijo pozneje v redu (ne vzet tega stavka kot, da niste močni ali da niste pomembni). Če je storilec nasilen, ne priporočam, da se mu približujete. Če niste pripravljeni se ne igrati te igre, glede soočenja. Lahko pride veliko razočaranje in stvari se danes na jutri poslabšajo. Če čutite, da bi to naredili, se prej posvetujte z ljudmi (terapevti in osebe, ki se spoznajo na te stvari) in če čutite še naprej željo po tem, se poslušajte a s tem se ne igrajte. Lahko pride veliko razočaranje, samo zato ker imate neke želje. Želje po razumevanju, po tem da bi se opravičili storilci, po tem da bi se oni spremenili…. Ne bodo se spremenili, ne bodo se opravičili (mogoče kdo a statistika gre proti nič). Ne podcenjujte njih in ne sebe!
Velikokrat pri soočenju pride do groženj in vpitja iz strani storilcev, saj le s tem vas imajo pod kontrolo. Ampak povem, vi imejte celotni pogovor pod kontrolo. Vso svoje pričakovanje, ki ga imate je potrebno, da ga pustite doma. Pojdite se soočit brez pričakovanj! Tja pojdite polno samozavesti in pokončno! Storilci znajo le pritisniti z grožnjami in dati vso krivdo na vas. Vse kar boste rekli bodo rekli, da lažete in po možnosti vas bodo še pomanjšali. Nič ne pričakujte…najmanj pa besedo oprosti. Če boste sledili pogovoru storilcev boste hitro ugotovili, da so se z besedami razkrili.
Vi določate kje se boste dobili. Storilci nekako upajo, da žrtev se ne bo vsega spomnila in da do tega ne bo prišlo. Presenetili jih boste, ko jih boste poklicali, mogoče se ne bodo niti oglasili ali odprli vrata. Storilci se pripravljajo na to soočenje od začetka (vsaj tako sem jaz to začutila) so hladni a kljub temu jih boste presenetili. Načeloma so to ljudje, ki nimajo čustev in jim je vseeno zase in zate, so podli…včasih jih kar pomilujem. A krivdo dajem vedno na njih.
ZA NA KONEC
Zdi se mi, da je to bila kot nekakšna preizkušnja, koliko smo napredovali skozi leta. Najbolj mi je tu podobna situacija, ko smo bili otroci in je bil sneg. Naredili smo si skakalnico iz snega in z navadnimi smučmi skakali tudi po 9 metrov ali več. E točno tam, sem si upala iti vedno višje in višje na hrib in posledično sem vedno dlje skočila. Strah sem sproti premagovala. Saj so bili tudi padci, no tudi grdi padci, ampak smo premagali ta strah in skakali naprej. Enako je tukaj, delo na travmi. Vedno več si upamo videti in vedno globje v travme gremo. Vedno več imamo upanja in svetlobe. Vedno bolj vemo kdo smo in kdo nismo. Vedno bolj se poznamo in samozavest nam raste. Notranja moč pride preko izzivov s strahom, saj le tam se skriva. Posledično vsega tega ima storilec manj moči.
Živa Bombek
Ni komentarjev:
Objavite komentar